Morske soline – prostor solinarstva in naravni habitat

V Geografskem vestniku je izšel znanstveni članek Primoža Pipana, člana programske skupine Dediščina na obrobjih: novi pogledi na dediščino in identiteto znotraj in onkraj nacionalnega.

Članek je dvojezičen, najprej v angleščini po seznamu literature pa še v slovenščini.

Povezava do članka: https://doi.org/10.3986/GV97202

Ključne besede: geography, cultural heritage, heritagization, traditional salt-making, fleur de sel, petola microbial mat, Piran salterns, Slovenia, //, geografija, kulturna dediščina, dediščinjenje, tradicionalno solinarstvo, solni cvet, petola, Piranske soline, Slovenija

Povzetek:

Območja morskih solin postajajo v Evropi v zadnjih desetletjih zavarovana območja narave. Zaradi dolgotrajnega delovanja človeka je nastal tipičen solinski ekosistem, ki je območje habitatov številnih rastlinskih in živalskih vrst. Tradicionalno morsko solinarstvo smo orisali na primeru Sečoveljskih solin v Sloveniji, s poudarkom na območjih kristalizacije soli v solni sezoni 2024. Vlogo petole kot solinarske dediščine in narave orišejo primeri iz Hrvaške (Pag, Nin, Ston), Italije (Cervia) in Francije (Aigues-Mortes, Guérande). Dediščinjenje morskega solinarstva pa smo preučili na primeru solin v Aigues-Mortes (Francija) in Sečoveljskih solin (Slovenija). Pri ohranjanju solinarske pokrajine imajo ključno vlogo solinarji ter solinarstvo kot gospodarska dejavnost.