Hodinar po tematskih poteh pripovednega izročila v Rodiku, Kubedu in osrednji Istri
30. in 31. januarja 2025 smo se v okviru projekta Biografije istrskih poti (ARIS J6 4611) podali po treh tematskih poteh v neposredni ali posredni zvezi s pripovednem izročilom in so del kulturne in/ali turistične ponudbe v lokalnem okolju. V Rodiku smo obiskali Mitski park oz. njegov del na pobočju Ajdovščine in z njim povezan muzej v vasi. Med vodenjem nam je o raziskavi, pridobivanju projektnih sredstev, sodelovanju z občino in domačini ter nenazadnje o svojih osebnih vidikih pripovedovala arheologinja, etnologinja in kulturna antropologinja dr. Katja Hrobat Virloget pobudnica in idejna avtorica parka. V Kubedu smo spoznali pravljično-doživljajsko pot Velikani Istre, ki je najnovejša in ena od enajstih tematskih poti na t. i. pravljično-doživljajski transverzali za otroke in družine. Povezan turistični produkt na različnih koncih Slovenije na pobudo iz lokalnih skupnosti ustvarjata Nina Peče Grilc in Uroš Grilc v okviru zavoda Škrateljc, ki izdaja tudi pripomočke za na pot (slikanice in delovne zvezke). Tudi na to pot smo se podali v spremstvu z avtorjema. Nazadnje pa smo obiskali Etnografski muzej Istre, kjer smo se srečali z Nikolino Rusac, sodelavko v že zaključenem Interreg projektu Živa Coprnija (2017-2019), v okviru katerega je bila pripravljena spletna aplikacija za obiskovanje točk, s katerimi se povezujejo zgodbe iz izročila. Izvedeli smo, da je muzej zgolj sodeloval pri pripravi pripovednega gradiva, ki je v literarizirani obliki izšlo pri založbi Beletrina v vodniku Živa Coprnija Pohorja in Istre: Izleti po poteh pripovednega izročila (2019). Pot ni zaživela kot del lokalne turistične ponudbe in tudi spletna aplikacija ne deluje več. Na enajst kilometrski krožni pohod Gračišće – slap Sopot – Pićan – Gračišće smo se odpravili brez strokovnega spremstva. Naša trasa je večji del potekala po označeni planinski poti. Na zadnjem odseku so modro-bele označbe »izginile«, zato smo jo ubrali po brezpotju, kmalu za tem pa imeli priložnost slišati osebno mnenje domačina o hoji čez privatna zemljišča.
Namen tokratnega hodinarja je bila (primerjalna) obravnava tematskih poti, povezanih s pripovedno dediščino, identificiranje motivacije nastanka, ideje, koncepta, opazovanje posegov v fizični prostor, ugotavljanje življenja /rabe oz. propada. Večerna delavnica je bila namenjena refleksiji o informacijah, ki smo jih pridobili od sogovornikov (avtorjev, sodelavcev, naključnih ljudi …), naših terenskih opažanj (in doživljanj), v načrtu pa je še priprava eseja s strukturo (čudežne) pravljice.
