Mednarodno znanstveno srečanje, posvečeno akademiku Goranu Filipiju

Nedavno preminulemu dr. Goranu Filipiju so bili v zadnjih dveh letih posvečeni kar trije mednarodni simpoziji: po koprskem (Kontaktna dialektologija akad. Gorana Filipija: mednarodni znanstveni sestanek, 22. oktober 2021) je sledila zagrebška konferenca (10. 10. 2022) in nato še posvet z dvojezičnim naslovom Međunarodni znanstveni skup talijanistike u čast akademiku Goranu Filipiju (1954. – 2021.) oz. Convegno Scientifico Internazionale di Italianistica in onore dell’accademico Goran Filipi (1954. – 2021.) v Balah.

Drugi dan konference sem nastopila (Tjaša Jakop, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) s prispevkom Slovensko-hrvaški jezikovni stik v Slovenskem lingvističnem atlasu, ki v zadnjih desetletjih kot kontrolne točke zajema tudi krajevne govore krajev Banfi (točka SLA 407), Hum na Sutli (točka SLA 408), Dubravica (točka SLA 409), Čabar (točka SLA 410), Ravnice (točka SLA 411), Ravna Gora (točka SLA 412) in Brest (točka SLA 413) na Hrvaškem. Za štiri od teh sedmih govorov (Brest, Hum na Sutli, Dubravica in Banfi) sem zbrala gradivo na terenu, ga zapisala in analizirala; v prispevku pa sem se osredotočila na obmejni istrski govor Bresta in ga primerjala z bližnjimi govori na hrvaški (govor kraja Slum) in slovenski strani meje (govor Rakitovca). Govor Bresta hrvaški dialektologi uvrščajo med buzetske dijalekte, a omenjajo posebnosti govorov na skrajnem severu (npr. govori krajev Slum in Brest), ki so (po avtoričinih ugotovitvah) značilne za šavrinsko podnarečje istrskega narečja.