Premišljevanje emocij v zgodovinski perspektivi

Interdisciplinarna konferenca za doktorske študente in raziskovalce na začetku karierne poti

Na kakšne načine sodobni in pretekli politični projekti mobilizirajo čustva in emocije? Kako emocije postanejo del kulturne politike ter sidrišča za raznolike socialne identifikacije? Kaj nam analiza emotivnosti v zgodovinski perspektivi pove o socialni skonstuiranosti emocij in kako nam lahko pomaga pri razumevanju točk srečanja med posameznikovim individualnim telesom in širšimi družbenimi silnicami? In nenazadnje: na kak način emocije vstopajo v metodološko zasnovo raziskave in ali jih je sploh možno (in teoretsko produktivno) iz nje izključiti?

To so bile nekatere izmed tem doktorske konference Premislek o emocijah v zgodovinski perspektivi, ki je 4. in 5. septembra potekala na Fakulteti za humanistične študije Karlove univerze v Pragi. Konference se je udeležila tudi članica programske skupine Eva Fekonja, ki je govorila o afektivnih dimenzijah v odnosu do (imaginarijev) ljudske glasbe in ljudskega življenja med zborovskimi pevkami.

Izsek iz predstavitve z naslovom: Primat političnega? Glasbene emocije, kolektivno petje in balkanska glasba.