Druga konferenca Srednje- in vzhodnoevropskega oddelka Združenja za kritično preučevanje dediščine
Med 27. in 29. avgustom 2025 je v prostorih Univerze v Varšavi potekala druga konferenca Srednje- in vzhodnoevropskega oddelka (CEE CHapter) Združenja za kritično preučevanje dediščine (ACHS). Dogodek je organizirala Fakulteta za politične vede Univerze v Varšavi, vodili pa sta ga članici UNESCO katedre za nesnovno kulturno dediščino, Hanna Schreiber in Monika Stobiecka.
Konferenca z naslovom Heritage Voices in and of Central and Eastern Europe: Situated Perspectives and Their Global Implications (Glasovi dediščine v in iz srednje ter vzhodne Evrope: umeščene perspektive in njihove globalne implikacije) je izpostavila regionalne poglede ter naslovila, kako lokalne izkušnje v Srednji in Vzhodni Evropi soustvarjajo globalni diskurz kritičnega dediščinjenja.
Konference so se udeležile tri članice programske skupine Dediščina na obrobjih – Špela Ledinek Lozej, Marjeta Pisk in Martina Bofulin. Špela Ledinek Lozej je predstavila prispevek, ki ga je skupaj z Natašo Rogeljo Caf in Janine Schemmer pripravila o antropološki raziskavi 28 performativnih intervencij projekta E (sofinanciranega v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025) in so poleti 2024 potekale na obmejnem območju med Jadranom in Alpami. Prispevek je obravnaval, kako so se na dogodkih prepletli različni pomeni evropske dediščine in predstave o prihodnosti Evrope ustvarjalcev, loklanih soorganizatorjev in občinstva. Marjeta Pisk je predstavila Škofjeloški pasijon, procesijo, ki temelji na besedilu patra Romualda Marušiča iz leta 1721 in jo v času velike noči uprizarjajo v Škofji Loki. Leta 2008 je bil Škofjeloški pasijon kot prva enota vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. V svojem prispevku je avtorica izpostavila zapleteno prepletanje dejavnikov, ki omogočajo in včasih tudi ovirajo izvajanje tega pomembnega kulturnega projekta. Martina Bofulin je raziskovala kitajske restavracije kot simbolne in materialne manifestacije globalne kitajske migracije. Njeno predavanje je pokazalo, kako je oblikovanje dediščine kitajskih restavracij globoko vpeto v različne diskurze – od akademskih analiz do podob v popularni kulturi.
Konferenca se je zaključila z vodenim ogledom Etnografskega muzeja v Varšavi, uradnega partnerja dogodka, ter delavnico priprave varšavske kulinarične posebnosti in nesnovne dediščine mesta – cmokov, imenovanih pica.
