Hodinar: dolina Dragonje in Rižane v Istri
Med 30. marcem in 1. aprilom 2023 je v okviru projekta Biografije istrskih poti: hoja in pisanje kot metodi raziskovanja obmejnih prostorov (ARRS, J6-4611), v Istri, v dolini Dragonje in Rižane potekal tridnevni mednarodni hodinar. Udeležilo se ga je dvanajst udeležencev. Desetim udeležencem iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) – Nataši Rogelja Caf (vodja projekta), Martini Bofulin, Nataši Gregorič Bon, Ani Jelnikar, Urši Kanjir, Luciji Klun, Špeli Ledinek Lozej, Jerneju Mlekužu, Primožu Pipanu, Ani Reberc – sta se pridružila še dva gosta iz tujine: Igor Rogelja (University College London, Združeno kraljestvo) in Nick Shepherd (Univerza Aarhus, Danska). V prvih dveh dneh so udeleženci prehodili dolino Dragonje od izvira do izliva v Jadransko morje, tretji dan pa je bil namenjen hoji ob spodnjem toku reke Rižane. Celotna pot je bila razdeljena na tri etape: Poletiči – Puče (21 km), Puče – izliv Dragonje v Piranski zaliv v Sečoveljskih solinah; Fontanigge (19 km), školjčišče pri Sv. Katarini; Ankaran – zaselek Miši ob Rižani; Dekani (12 km).
Začetek hoje v vasi Poletiči. Spust v povirje doline Dragonje. Po nekaj kilometrih hoje ob Dragonji po Poti za Srce sledi vzpon do vasi Trebeše nad dolino Dragonje. Urška Klančar s turistične kmetije Marima na kratko predstavi problematiko kmetijstva na območju zgornjega dela doline Dragonje. Mimo slapu Stranice po Poti za Srce sledi obkrožitev doline potoka Stranica in skozi vas Pavliči spust do Mazurinovega milna ob Dragonji.
Nadaljevanje poti do Zankoličevega mlina, kjer se skupina sreča z Irena Vujanovič, članico kulturno-umetniške skupine Ljudje z reke in drugih kulturnih in družbenih pobud, ki so ob Dragonji delovale od 80-ih do poznih 90-ih let prejšnjega stoletja. Pot do Škrlin – sotočja Dragonje in Rokave in nato do vasi Puče, kjer je kratka večerna delavnica.
Druga etapa poteka po bolj obljudenem, spodnjem delu doline Dragonje. Hoja po makadamu, po poljskih poteh ob reki ter ob rezilni žici oziroma ob panelni ograji z rezilno žico – rezultat odziva Slovenije na migrantsko krizo leta 2015, mimo naravnega spomenika Grič Stena pri vasi Dragonja, mimo nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Dragonja med Slovenijo in Hrvaško (Hrvaška se je 1. 1. 2023 pridružila Schengenskemu območju), ob regulirani strugi Dragonje do nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Sečovlje ter po robu Sečoveljskih solin (predel Fontanigge) do izliva Dragonje v Piranski zaliv. Zgodovinar Flavio Bonin iz Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran predstavi spreminjajočo se pokrajino Sečoveljskih solin. Druga večerna delavnica: risanje izkustvenih kart, na podlagi izkušenj, ki so si jih na poti ustvarili pohodniki.
Na tretji etapi se ekipi pridružita arheologinji Maša Saccara iz Pokrajinskega muzeja Koper in Maruša Bizjak. Od školjčne sipine pri Sv. Katarini (Ankaran), ob severnem razbremenilniku reke Rižane, do vrha Sermina, mimo Bivja, ob Rižani, do zaselka Miši (Dekani). Krajšo zaključno refleksijo po skupno 52 prehojenih kilometrih sta na kmetiji Bordon vodila Nick Shepherd in Nataša Rogelja Caf. Mojca Bordon nam je po prikazu mlina ob Rižani pripravila še lokalno istrsko jed, bobiče.
