Hodinar po Vipavskem gričevju (22.–24. 10. 2024)

Člani programske skupine Dediščina na obrobjih smo med 22. in 24. oktobrom 2024 spoznavali območje Vipavskega gričevja oz. del Zgornje Vipavske doline, natančneje – naselja: Podbreg, Podnanos, Podraga, Goče, Erzelj, Slap pri Vipavi, Planina nad Ajdovščino, Šmarje, Vrtovče, Tevče in Dolenje, Lože, Manče, Kodreti, Dolanci, Spodnja Branica, Branik, Preserje in Vipavski Križ. To je bil že naš osmi »hodinar«, na katerem smo se s hojo in hkratnim navezovanjem stikov z ljudmi seznanjali s pokrajino, ljudmi in njihovo dediščino, posebej z vidika dediščinjenja. Sredi območja, ki smo ga želeli pobliže spoznati, smo tudi bivali; naša baza je bila na eni tamkajšnjih turističnih kmetij.

Regija je izredno bogata z najrazličnejšo kulturno dediščino, a glede na to, da gre za eno najbolj tradicionalnih vinogradniških pokrajin v Sloveniji, smo se poskušali osredotočiti predvsem na tista področja, ki so povezana z vinogradništvom in vinarstvom.

Območje ima prehodni značaj; tu se mešajo sredozemski in celinski podnebni vplivi, kar se odraža v rastju, stavbnem tipu, oblikovanosti naselij, gospodarstvu, pa tudi značaju ljudi. Zanimiva so bila srečanja z domačini, ki so nam predstavljali tipične vipavske domačije, zapuščino prednikov, ki jo cenijo in zavestno ohranjajo, svoje kraje in njihovo dediščino – stavbno, urbanistično, etnološko, kulturno- in umetnostnozgodovinsko, tehniško, zgodovinsko in arheološko. Posebej so ponosni na svoje ljudi – duhovnike, kulturnike, šolnike in gospodarstvenike, ki so med njimi delovali v 19. in 20. stoletju, in niso bili pomembni samo za ožjo regijo, ampak je učinek njihovih prizadevanj občuten tudi širše. Medtem, ko so mnogi vipavski vinogradniki v zadnjem času znali izkoristiti številne naravne prednosti območja, povečali in strnili površine z vinogradi ter se uspešno usmerili v ekološko kmetijstvo in prodajo vin na svetovni trg, se drugod v gričevju odvijajo zaskrbljujoči procesi, na primer: praznjenje vasi (v zadnjih 100 letih se je število prebivalcev skrčilo za tretjino), slabšanje prebivalstvene in lastniške strukture (staranje prebivalstva – manjka mladih v starosti od 10 do 30 let, drobljenje posesti), opuščanje kmetijske zemlje in njeno zaraščanje, birokratizacija postopkov, povezanih z obnavljanjem in gradnjo objektov.

Domačini so sicer zaskrbljeni zaradi omenjenih negativnih dogajanj v regiji, a z upanjem jih navdaja zavest o dragoceni dediščini, posebnosti pokrajine in zaslužnih ter širše vplivnih rojakih. Vse to želijo bolje izkoristiti in predstaviti širšemu krogu oz. zase in za svoje kraje iskati nove priložnosti v povezavi s turizmom.