Hodinar po severnem istrskem odseku balkanske migrantske poti
12-15 septembra 2023 smo v okviru projekta Biografije istrskih poti, kjer je vključenih tudi več sodelavcev programa Dediščina na obrobjih, prehodili del severnega odseka balkanske migrantske poti, ki poteka preko istrskega polotoka, sem imela vseskozi občutek, da hodim po staro-novih poteh, ki prečijo staro-nove meje. Nobena pot ali meja ni povsem sovpadala, a območje je bila razbrazdano. Delno je naša pot, ki je sledila stopinjam migrantov iz Bližnjega vzhoda in Afrike pravzaprav sovpadla s potjo Šavrink, istrskih preprodajalk z jajci med osrednjo istro in Trstom (od Buzeta do Trsta preko Sočerge), delno pa je razkrivala novo Istro .. A poti in meje, so se vseskozi prepletale, tako v pogovorih z ljudmi, kot tudi pod mojimi nogami in jih je bilo težko, če ne že nesmiselno, misliti (in hoditi) povsem ločeno. Občutek večdimenzionalne pokrajine, kjer se okruški časa in prostora drobijo pod mojimi nogami, mi je omogočilo moje hodeče telo, ki pa ni bilo vedno prisotno samo tukaj in sedaj, temveč je vzpostavljajo raznovrstne odnose, z vsakim naslednjim korakom malce drugačne. Telo, ki hodi, misli in govori namreč vzpostavlja dinamični odnos z raznovrstnimi drobci, ujetimi v spreminjajoč časovno-prostorski pletež (v Ingoldovem besednjaku) – s cesto, človekom (sopotnikom ali sogovornikom), živaljo, temperaturo, podlago, vonjem, zvoki, trenutnim osebnim stanjem, spomini, mislimi, občutki in željami, z danes, včeraj in jutri, tudi s tam in tu. Ti okruški nikakor niso v ne-hierarhičnem razmerju, so pa dinamični, spremenljivi, nezanesljivi in vzajemno razlagajoči. Kot taki pravzaprav niso naplasteni, temveč bolj stopljeni. Ko telo hodi in misli s pokrajino (in drugimi akterji) prevzema vlogo nekakšnega časovnega-prostorskega multipraktika, ki je hkrati gibalo in učinek sprememb, saj vsakič znova, z vsakim novim korakom (obratom), prerazporeja okruške in gradi (novo-staro) topino sveta.
Na poti smo srečali predstavnika obmejne policije, predstavnike krajevnih skupnosti Rakitovec in Sočerga, župana občine Dolina kot migrante in tržaške aktiviste. Prvi terenski dan je z nami hodil umetnik in plesalec Alessandro Conte, drugi terenski dan je z nami hodil Desmond, prosilec za azil v Sloveniji, ki je pot iz Bosne preko Hrvaške in Slovenije prehodil kot migrant. Na hodinarju sta bili organizirani dve večerni delavnici, ogled filma Trst blešči ponoči kot tudi ogled plesno-gledališke predstave Na poti v Evropo izvajalcev in avtorjev Mattie Cason, Alessandra Conte in Muhammada ‘Abd al-Mun’im.