Prilaščanje glasbene kulturne dediščine v ideološke namene

Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je organiziral spletno predavanje Mateja Santija, Tržačana, ki je v Trstu, Celovcu in na Dunaju študiral violino in muzikologijo. Kot podoktorski raziskovalec je zaposlen na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju, kjer je vključen v raziskovalni projekt Telling Sounds. Težišča njegovega raziskovanja so glasba in identiteta, glasba v audiovizualnih medijih, glasba v Srednji Evropi in zgodovina goslarstva. Predavanje Mateja Santija je bilo namenjeno vprašanju vloge glasbe pri oblikovanju kolektivnih identitet in problematiki prilaščanja glasbene dediščine v politične in ideološke namene. Na podlagi izbranih primerov iz svojega raziskovalnega dela je predavatelj osvetlil večplastno funkcijo glasbene govorice in diskurzov o glasbi v pisnih in audiovizualnih virih. Uvodnemu premisleku o vlogi glasbenih praks in njihove medijalizacije v časopisju italijanske, slovenske in nemške jezikovne skupnosti v Trstu do leta 1918 je sledil oris primera prilaščanja kulturne dediščine v času fašizma v Italiji. Ob ustanovitvi goslarske šole v Cremoni leta 1938, v kateri je v času najhujše raznorodovalne politike na Primorskem in v Istri sodeloval tudi Franjo Kresnik iz Sušaka, je režim produciral audiovizualni propagandni material, ki je slonel na medializaciji Stradivarijevega mita. Ta vprašanja je dodatno osvetlila analiza radijskih prispevkov avstrijskega emigranta Jimmyja Berga iz časa hladne vojne, ki priča o ideoloških implikacijah rabe glasbene kulturne dediščine pri oblikovanju transkontinentalnih kolektivov. Predavanje Mateja Santija je z izbiro povednih topik osvetlilo problemski okvir, ki ga z vprašanji povezovanja in ločnic naslavljata projekt Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU Pesemski odsevi medkulturnega sobivanja in program Dediščina na obrobjih.