V Estonskem literarnem muzeju (Estonian Literary Museum) v Tartuju je med 29. novembrom in 1. decembrom 2022 potekala konferenca From desperation to hope: The meanings and effect of group singing. Folkloristi, etnomuzikologi in strokovnjaki dediščinskih študij so na njej razpravljali o različnih vidikih vpliva skupinskega petja v časih različnih kriz: raziskave so se razpenjale od…
Read more
V organizaciji Karlove univerze v Pragi, Inštituta za arheologijo in etnologijo Poljske akademije znanosti in ob podpori delovne skupine za kulturno dediščino SIEF (Working Group on Cultural Heritage and Property) je 4. in 5. julija 2022 v Varšavi potekala konferenca »Religija, kulturna dediščina in družbene spremembe v Srednji in Vzhodni Evropi«. Poleg uvodnih predavanj Cristine…
Read more
Kako in zakaj dediščiniti v mladem mestu? Kolikšna je časovna distanca, ki je potrebna, da se kritično ovrednoti začetke in razvoj novega mesta? Ta vprašanja so se odpirala, ko smo se ob silhueti kromberškega gradu in cerkve svete Trojice skozi industrijsko cono, mimo nekdanjih velikih tovarn, ponosa Nove Gorice, zapeljali na Kidričevo cesto. Na slavno…
Read more
Ko se neka kulturna praksa začne interpretirati kot dediščina v najširšem pomenu besede, torej ko se prepozna kot vredna usmerjenih naporov, da se jo ohrani zanamcem, se s tem vzpostavi podlaga za njeno varovanje (Hafstein 2018 : 128). Od vseh začetkov usmerjenega zanimanja zanje je bil ljudskim pesmim kot nesnovnemu produktu petja med najširšimi družbenimi…
Read more
Jesenska pokrajina, napolnjena z odpadajočim listjem. Prostrano gričevje Goričkega, ki se neopazno preliva v Porabje. Prvi dan našega četrtega hodinarja, raziskovalnega pohoda po Goričkem in Porabju, smo začeli ob slovensko-avstrijskem-madžarskem tromejniku in opazovali, kako iste zgodovinske dogodke lahko različno označujemo in pojmujemo. V luči razumevanja dediščinjenja kot pogleda v preteklost za potrebe prihodnosti ne preseneča,…
Read more
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je 3. 12. 2021 gostil 2. Slovensko folkloristično konferenco, posvečeno aktualnim raziskavam v slovenski folkloristiki. Uvodnemu predavanju akademikinje ddr. Marija Stanonik o strokovnosti in etiki pri predelavah in objavah folklornega gradiva so sledile predstavitve najnovejših raziskav na širokem diapazonu folkloristike: od slovstvene, pesemske, plesne in…
Read more
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je organiziral spletno predavanje Mateja Santija, Tržačana, ki je v Trstu, Celovcu in na Dunaju študiral violino in muzikologijo. Kot podoktorski raziskovalec je zaposlen na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju, kjer je vključen v raziskovalni projekt Telling Sounds. Težišča njegovega raziskovanja so glasba in identiteta, glasba v audiovizualnih…
Read more
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je 1. in 2. 10. 2020 gostil mednarodno znanstveno konferenco Večjezičnost v folklori/Multilinguality in folklore, ki je zaradi trenutnih razmer potekala sočasno v Prešernovi dvorani SAZU in na spletu. Program je bil razdeljen na tri prepletene tematske sklope. V prvem, posvečenem osvetljevanju medjezikovnih prepletanj in jezikovnim robovom, dialogom in nenacionalnim diskurzom…
Read more
Dvajseto stoletje je bilo stoletje razmaha dediščinskih organizacij, etiketiranja in označevanja “dediščin”, katalogiziranja ter uvrščanja na sezname in liste. V to razširjeno zanimanje za preteklost je bilo znotraj avtoriziranega dediščinskega diskurza uvrščeno tudi postavljanje spomenikov. Ti so v obliki kipov in spominskih obeležij kot izjemno pomemben vizualni medij prispevali k oblikovanju in poglabljanju različnih nacionalnih…
Read more
