5. bienalna konferenca ACHS

Med 26. in 30. avgustom 2020 je – namesto na Univerzi v Londonu – na virtualni konferenčni platformi potekala peta bienalna konferenca Združenja za kritično preučevanje dediščine (Association of Critical Heritage Studies, ACHS).

Osrednja tema konference, ki jo je mdr. navdihnil projekt Heritage Futures (Prihodnosti dediščine), je bila posvečena prihodnostim. Udeleženci smo bili nagovorjeni, da kritično razmislimo o dediščini kot skrbi (za) prihodnje generacije, predvsem pa da kar se da izčrpno in ustvarjalno premislimo porajajoče se zanimanje za kritično preučevanje dediščine v različnih vedah.

Prispevki in sekcije so se osredotočali na vrsto vprašanj: prihodnost kritičnega preučevanja dediščine; novi koncepti, topike in metode raziskovanja dediščine; prihodnost upravljanja dediščine in dediščinske diplomacije; razvijajoče se in sveže nastajajoče oblike dediščine in njihovo prepoznavanje; bodoče politike dediščine; »čas« dediščine in razmerja do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti; vplivi klimatskih, ekoloških, gospodarskih, političnih in družbenih sprememb na dediščino; razmerja med naravno in kulturno dediščino v luči antropocentrizma; in prihodnost same dediščine.

Prav vse topike in diskusije ter še posebej glavna predavanja so prežemali odmevi nedavnih dogodkov, tj. koronapandemije in gibanje Življenja temnopoltih štejejo (Black Lives Matter), ter dolgoživejših, a nič manj aktualnih procesov, kot so migracije in okoljske spremembe. Na uvodni plenarni diskusiji, ki sta jo vodila Rodney Harrison in Mirjam Brusius so sodelujoči, Benjamina Dadzie, Subhadra Das, Aleema Gray, Keith Magee in Wayne Modest, orisali vlogo arhivov, muzejev in dediščine pri ohranjanju in oporekanju sistemskemu rasizmu. Karen Salt je v središče postavila prakticiranje zavrnitve; spraševala se je, kaj zavrnitev omogoči tistim, ki so vpeti v nenehni boj in kako lahko prakticiranje zavrnitve ustvari dediščino za tiste brez prihodnosti. Sharon Macdonald je prespraševala, kakšno naj bo dediščinjenje, da bo doprinašalo k pozitivnejšim načinom umeščanja v svet (worlding); Kavita Singh je razpravljala o razmerju med sekularizmom, dediščino in pripadanjem; Dolly Jørgensen pa o dediščinjenju ostankov izumiranja.

Tudi raziskovalci programske skupine Dediščina na obrobjih smo predstavili referate. V prispevku Strauss na reki Ou v sekciji o mobilnosti in migracijah je Martina Bofulin razpravljala o razmerju med snovno in nesnovno dediščino migracij in izseljenstva na Kitajskem. Špela Ledinek Lozej je predstavila neskladja pri dediščinjenju prehrane na Slovenskem, Marjeta Pisk pa se je osredinila na dediščinjenje pokrajine v primeru Trilateralnega parka Raab-Goričko-Őrség. V referatu Nazaj v prihodnost pa je Nataša Rogelja Caf v sekciji o bodočih metodologijah kritičnega preučevanja dediščine orisala hodinar, eksperimentalno metodologijo raziskovanja dediščinjenja, katere namen je uporabiti hojo kot metodo za raziskovanje različnih apropriacij preteklosti, kot se te kažejo v pokrajini.

Člani programske skupine smo virtualno konferenco spremljali na Raziskovalni postaji ZRC SAZU na Petanjcih. Predvečer zadnjega konferenčnega dne so nam v Vrtu spominov in tovarištva popestrili pesnica Gaia Ginevra Giorgi, in pesnika Sameer Sayegh in Ivo Stropnik z branjem poezije v okviru 24. pesniškega festivala Poezija in vino. Ivo Stropnik je prebral pesem Evrotalec, ki ilustrira raznolikost (iskanj in zablod) evropske paradigme. Avtorju se zahvaljujemo za dovoljenje za objavo ter za knjigi Slovar melanholije in radoživosti.