52. mednarodna konferenca raziskovalk in raziskovalcev balad
Od 13. do 17. maja 2024 je potekala 52. konferenca mednarodnega združenja raziskovalk in raziskovalcev balad. Kongres, ki v organizaciji Kommission für Volksdichtung poteka že od leta 1966, se je tokrat odvil v srednjeveškem mestecu Vitré v francoski Zgornji Bretanji. Pri organizaciji je sodeloval tudi Francoski center za nesnovno kulturno dediščino Hiša kultur sveta (Maison des Cultures du Monde-Centre français du Patrimoine Culturel Immatériel) in Univerza Rennes 2.
Naslov letošnje konference je bil Chansons voyageuses: Pesemske tradicije na poti skozi meje in stoletja. Konferenca se je osredinjala na spremembe, reinterpretacije, modernizacije in hibridizacije ljudskih pesmi, ki potujejo v času in prostoru in pri tem presegajo nacionalne, kulturne in jezikovne meje. V okviru dvaindvajsetih tematskih sklopov se je zvrstilo 65 referatov.
Članica programske skupine Dediščina na obrobjih in sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta Marjeta Pisk je v prispevku z naslovom »Meandiranje pesmi Oj božime skozi čas in prostor« govorila o kompleksnih vprašanjih izvora, prenosa ter političnega prisvajanja pesemske tradicije, ki jo slovenski dediščinski diskurz kanonizira kot reprezentativno dediščino beneške Slovenije, medtem ko pesem živi v mnogoterih oblikah, med drugim tudi kot furlanska uspavanka. Prispevke so predstavile tudi tri sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta. Anja Moric je interpretirala težko kočevarsko dediščino v kontekstu emigracije, s posebnim poudarkom na vlogi ljudskih pesmi pri ohranjanju spomina na domovino. Marija Klobčar je govorila o prepletanju motivov kralja Davida in kralja Matjaža v pripovednih pesmih, ter skozi zgodovinski kontekst slovenskih romanj v Aachen razkrivala nekatere spregledane vidike zgodovinskih povezav med Slovenci in Karlom Velikim. Marjetka Golež Kaučič je predstavila ljubezensko balado Stoji, stoji Ljubljanca ali Zavrnitev vasovalca in s primerjalno analizo slovenskih in nemških različic orisala potovanje pesmi iz nemškega v slovenski kulturni in jezikovni prostor.
Predstavitve prispevkov je spremljal glasbeno-kulturni program, s pomočjo katerega smo udeleženke spoznavale pesemsko dediščino Zgornje Bretanje v njenih raznolikih podobah in oblikah – tako »tradicionalnih« kot tudi sodobnejših.
