Terensko delo v Štrigovi na Hrvaškem
V okviru trimesečnega izpopolnjevanja na Hrvaškem (Filozofski fakultet Univerze u Zagrebu) je dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša junija 2024 opravljala terensko delo v Štrigovi na Hrvaškem. Pridružil se ji je tudi dialektolog dr. Đuro Blažeka iz Zagreba, ki ju je v organizaciji g. Dragutina Lovrenčića sprejel župan občine Štrigova, g. Stanislav Rebernik.
Đuro Blažeka je hrvaški jezikoslovec, leksikograf, strokovnjak za kajkavščino, ki je zaposlen na Učiteljskom fakultetu u Zagrebu. Z Dragutinom Lovrenčićem končujeta zbirko besedja in urejata gradivo za slovar kraja Štrigove (in bližnje okolice), ki ga Dragutin Lovrenčić zbira že več kot dve desetletji.
Govor kraja Štrigove in bližnje okolice je klasificiral oz. poimenoval Đuro Blažeka (2007), in sicer kot gornji međimurski poddijalekt. Blažeka medžimursko narečje deli na 3 podnarečja: (1) spodnje podnarečje, (2) srednje podnarečje in (3) zgornje podnarečje (gornji poddijalekt) – slednje predstavlja svetomartinska, štrigovska in stanetinečka skupina govorov. Blažeka piše (2007: 151 in 162–163), da je zgornje podnarečje najbolj povezano s sosednjimi slovenskimi govori in ima v primerjavi z drugima dvema medžimurskima podnarečjema s sosednjimi (prleškimi) govori največ skupnih lastnosti.
Za odlično organizacijo terenskega dela so poskrbeli: g. Dragutin Lovrenčić, g. Stanislav Rebernik (župan), g. Josip Mikec (turistični sodelavec) ter ga. Danica Rojko, ki je vse zbrane pogostila z domačimi dobrotami (meso iz tiblice in zabil, štrukli in krapci). Informatorke (bile so kar štiri) so bile rojene od 1931 do 1956 in so zelo aktivno in natančno odgovarjale na vsa vprašanja.
Tjaša Jakop, dialektologinja iz Ljubljane, je bila navdušena nad bogastvom narečnega besedja in opazila, da govorci ohranjajo še nekatere dvojinske oblike, npr. pri zaimkih: míja oz. míjadva ‘midva’, jédva ‘onadva’, so dúma ‘doma’ in grejo dimú ‘domov’. Dekle je puca in obleče jêjnko ‘krilo’, fant pa pêb in obleče réklec ‘suknjič’.
Domačini so poleg njihovega govora ponosni tudi na lokalno hrano, vino, prelepo pokrajino, polno vinogradov in nedavno zgrajen razgledni stolp z imenom Mađerkin breg. Govorci so povedali razlago tega poimenovanja: na ta breg se je priselila oz. priženila balerina iz Madžarske, Emilija (poročena Krauthaker). Soproga so po koncu 2. sv. vojne kot madžarskega vojaka ubili. Vdova, ki ni poznala lokalnih navad, običajev in jezika, se je na stara leta preživljala s prodajo jajc njenih kokoši. Vsaka kokoš je imela svoje ime in ostarela dama je na vsako jajce napisala ime kokoši, ki jo je znesla. Umrla je v revščini, njenega groba ne najdemo več. Na mestu, kjer je bivala, pa stoji nov in moderen razgledni stolp, ki nosi njeno ime (kot so jo poimenovali domačini) in ga obiskujejo številni turisti. Tako je tragična življenjska zgodba balerine iz Budimpešte ostala v ljudskem spominu in postala del turistične ponudbe v Medžimurju.
Vsem trem zbiralcem je bilo delo z narečnimi govorci v velik užitek. Zbrali so ogromno dragocenega narečnega gradiva in si obljubili, da bodo v prihodnosti še sodelovali. Vzdušje izkazujejo fotografije, ki jih je posredoval Dragutin Lovrenčić.
Literatura:
Blažeka, Đuro. 2007. Odnos međimurskog dijalekta i susjednih slovenskih dijalekata. Radovi Zavoda za znanstveni rad HAZU Varaždin, 18, Zagreb – Varaždin,151–166.
