Narava v pripovedih

Oddelek za folkloristiko Univerze na Islandiji, Islandsko združenje za etnologijo in folkloro ter Inštitut za islandske študije Árni Magnússon so med 13. in 16. junijem gostili hibridno konferenco Mednarodnega združenja za raziskovanje pripovedne folklore. Kot nakazuje že naslov konference so se raziskovalke in raziskovalci osredinili predvsem na mnogovrstne vloge, motive in koncepcije narave – tako v »velikih« družbenih pripovedih, kot so nacionalizmi, dediščinski diskurzi in različni verovanjski sistemi, kot tudi v bolj vsakdanjih prepletih med človekom in vsem, kar ga obdaja.  

Tematski sklop, ki ga je skupaj s finsko raziskovalko Kati Kallio organizirala članica programske skupine Marjeta Pisk, se je znotraj teoretskega okvirja ontološkega pluralizma, večvrstne etnografije in živalskega obrata v folkloristiki ukvarjal z naravo kot subjektom in simbolom v ljudskih pesmih ter ljudskoglasbenih praksah. Zvrstilo se je sedem raznovrstnih referatov, med njimi tudi prispevka Mojce Kovačič in Eve Fekonja iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Iz različnih zornih kotov sta se obe dotaknili na osebnem izkustvu in afektu utemeljenih koncepcij narave v socialnih kontekstih, povezanih z novodobno in neopogansko duhovnostjo.

Marjeta Pisk je v okviru tematskega sklopa o živalih in rastlinah v ritualnih kontekstih govorila o tem, kaj nam po rastlinah in sadežih poimenovani rituali, religiozni praznični dogodki in sodobni festivali povedo o delovanju narave v socialnem življenju.