150 let Petričevega stanu v planini Laz
V sredo, 8. julija 2026, smo v planini Laz obeležili 150-letnico Petričevega stanu, enega bolje ohranjenih planinskih stanov v Julijskih Alpah. Srečanje sta organizirali Tatjana Marušič, skrbnica stanu, in Lucija Gartner, lazovška majerca, v sodelovanju s Turizmom Bohinj.
Najprej je zbrane pozdravila Lucija, nato pa je lastnica stanu Marijana Cesar prebrala zapis o svojih otroških spominih na življenje v planini. V zaključku se je zahvalila vsem, ki skrbijo za stan: »Zame pa Petričev stan ni le stavba. Je del mojega otroštva, del spominov, ki jih nosim v srcu. … Stanovi niso grajeni le iz lesa in kamna. Zgrajeni so iz dela, poguma, žuljev, veselja, pa tudi iz številnih zgodb, ki so se ob večerih pripovedovale pred njihovimi vrati.«
Klemen Langus iz Turizma Bohinj je kulturni program odprl z branjem odlomka iz dramskega dela Otroka reke Daneta Zajca, dolgoletnega najemnika stanu in partnerja današnje skrbnice Tatjane Marušič. Pesmi Daneta Zajca so recitirali tudi mladi pastirski pomočniki in obiskovalci. V nadaljevanju je Saša Roškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije na primeru Petričevega stanu predstavila posebnosti bohinjskega planinskega stavbarstva in pomen ženskega dela pri ohranjanju bohinjskega planinskega gospodarstva. Zaključili smo z odprtjem lazovške knjižnice, za katero je opremo izdelal arhitekt Arie van Ziel, glavnino knjig pa je poleg bodoče skrbnice knjižnice Tatjane Marušič priskrbela publicistka Irena Cerar, in sicer pri založbah UMco in Sidarta.
Ob kulturnem programu so vse obiskovalce – tako tiste z bližnje Krstenice kot nas, ki smo prišli iz bolj oddaljenih krajev – pogostili z odlično potico, sirom in lazovško torto!
Obeleževanje 150-letnice postavitve Petričevega stanu je primer dediščinjenja, ki povezuje različne deležnike in sektorje: lastnike, skrbnike in uporabnike; kmete, vikendaše in naključne obiskovalce; kmetijstvo, turizem in kulturo. Med različnimi vizijami pogosto prihaja do trenj, v Lazu pa se zdi, da različni interesi in vizije – tudi spričo odprtosti vseh vpletenih in njihove pripravljenosti na prilagajanje – uspešno sobivajo.
