Okrogla miza: Dediščina – med zapuščino in ideologijo

Okrogla miza: Dediščina – med zapuščino in ideologijo

Zveza zgodovinskih društev Slovenije in programska skupina Dediščina na obrobjih sta v ponedeljek, 28. junija 2021, organizirali okroglo mizo o zagatah, ki izhajajo iz različnih (raz)umevanj dediščine v zakonodaji in administrativno-politični sferi, javnem diskurzu, gospodarstvu in strokovnih diskurzih. Uvodoma je Špela Ledinek Lozej orisala širjenje in utrjevanje pomenske razsežnosti besede dediščina in iz njega izvedene glagolske oblike dediščinjenje, naštela stičišča med dediščino in znanostjo, ter nakazala teoretske omejitve koncepta ter možnosti drugačnih razumevanj dediščine. Sledile so predstavitve spregledanih in spornih primerov dediščinjenja. Martina Bofulin je predstavila problematiko dediščinjenja izseljenskih in priseljenskih izkušenj kitajskih migrantov, ki, pogosto, namesto opolnomočenju izseljencev oz. priseljencev  služi predvsem lokalnim razvojnim projektom, podloženim z nacionalizmom in gospodarskimi  interesi. Zgodovinarka Petra Svoljšak je orisala lok dediščinjenja soške fronte – od vpetosti v italijanski nacionalistični diskurz v času Julijske krajine, prezrtja s strani pooblaščenih dediščinskih ustanov in intenzivnega zbiranja ostalin zasebnih zbirateljev po drugi svetovni vojni, institucionalizacije s Kobariškim muzejem leta 1990 ter Ustanovo Fundacija Poti miru v Posočju leta 2000, do vpisa Poti miru na Unescov poskusni seznam kulturne dediščine človeštva. Blaž Vurnik je predstavil (pre)oblikovanja spominskega kompleksa na Svetem Urhu pri Ljubljani ter izpostavil vprašanja interpretacije sporne dediščine, vloge te pri katarzi in spravi ter vpliv Evropske unije in temačnega turizma na porast zanimanja za dediščino nasilja. Verena Vidrih Perko se je v zaključnem ekspozeju osredinila na heritologijo, interdisciplinarno vedo o varovanju in promociji dediščine, in njeno temeljno disciplino – muzeologijo, ki naj bi sledeč avtorici – za razliko od temeljnih znanosti – zagotavljali interpretacijo dediščine.  V nadaljevanju se je razvila burna razprava, ki jo je moderirala Daša Ličen. Medtem ko so bili navzoči složni glede pomena in vloge dediščine, pa so se razhajali glede možnosti skupne dediščine in dediščinskega večglasja. Enoznačnega odgovora na razmerje med znanostjo in dediščino seveda nismo dobili. Je pa razprava pokazala, da smo pogosto že raziskovalci omejeni na lastna (disciplinarna) izhodišča. Prav zato so bile dragocene možnosti razpiranja, ki so jih predstavile tri refleksije dediščinjenja obrobnih oz. spornih fenomenov – migracij, vojn in nasilja.




Iz predstavitve M. Bofulin: Dediščinjenje priseljevanja je pogosto “ugrabljeno” za potrebe urbane transformacije, turistične potrošnje in normativne multikulturnosti