Posvet Manjšine med standardnim jezikom in narečji
V Špetru (San Pietro al Natisone, San Pieri), neuradnem središču Nadiških dolin, je v petek, 3. 9. 2021, potekal posvet Manjšine med standardnim jezikom in narečji/Minoranze tra lingua standard e dialetti v organizaciji Inštituta za slovensko kulturo. Kot del dejavnosti ob 20. obletnici državnega zakona za zaščito jezikovnih manjšin iz leta 1999 je posvet spremljal vrsto srečanj, posvečenih večjezičnosti v Furlaniji – Julijski krajini in zaradi pandemije žal nekoliko okrnjenih.
Po uvodnem nagovoru predsednika Inštituta za slovensko kulturo Giorgia Banchiga je posvet s prispevkom Ideologija zvrstnosti in njene posledice na jezik v manjšinskem položaju: slovenščina v Italiji vsebinsko uokvirila dr. Matejka Grgič (Slovenski raziskovalni inštitut, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). Furlansko in nemško jezikovno situacijo sta vsak v svojem prispevku orisala dr. Gabriele Zanella z Univerze v Vidmu ter učiteljica in kulturna delavka Velia Plozner. Dobršen del posveta je bil posvečen slovenskim govorom nekdanje Videmske pokrajine: dr. Nataša Gliha Komac (ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša) je predstavila dosedanja prizadevanja in aktualne izzive slovenščine v Kanalski dolini, dr. Han Steenwijk (Univerza v Padovi) je govoril o geografskem položaju Rezije, kot se kaže v narečnem glagolskem oblikoslovju, dr. Janoš Ježovnik (ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; član programske skupine Dediščina na obrobjih) je predstavil notranjo delitev terskega narečja, dr. Roberto Dapit (Univerza v Vidmu) pa značilnosti rezijanskega in beneškega slovstva od sprejetja zaščitnega zakona.
Pregled sta sklenili predstavitev Centralnega urada za slovenski jezik pri Avtonomni deželi Furlaniji – Julijski krajini, in plodna diskusija, ob robu posveta pa je izšel tudi večjezični zbornik.
