Avtor Leone Contini, umetnik in antropolog, opisuje svojo izkušnjo hodinarja z raziskovalci programske skupine Dediščina na obrobju, ki so spomladi…
Geopolitične in ekonomske spremembe se v Libiji odražajo tudi v boju za zgodovinski narativ v učbenikih. Avtor v prispevku sledi…
Razmislek o dediščinjenju hrane med afganistanskimi begunci v Albaniji ter njihovimi »gostitelji« »Eva, vprašaj ljudi, zakaj sploh hodijo v gostilne…
Besedilo, ki je v celoti dostopno na Heriskopu v angleščini, razmišlja o ideji proti-arhiva kot orodju odmika od struktur moči….
Hrana in načini prehranjevanja so, kot so ugotovili številni avtorji in avtorice (gl. npr. Brulotte in Di Giovine 2014; Ledinek…
Riba ni zgolj primerek morskega vretenčarja, ki za velik del človeštva predstavlja ključen prehrambni vir. Lahko je tudi pokazatelj, kako…
En divji mož se ga je napil, tako da so ga lahko zvezali. Prosil jih je, naj ga spustijo, in…
Koruza pride v naše kraje Koruza je vrsta žita, ena od poljščin, ki so jo pripeljali iz Amerike v Evropo, natančneje:…
Novembra 2015 se je v Registru nesnovne kulturne dediščine[1] pojavil vpis enote Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi,[2] s katerim…
Uvod Pokrajino Sečoveljskih solin smo preučili s pomočjo literature, filmov, video posnetkov, prostovoljnega dela in ob številnih obiskih in poglobljenem…
Kaj je Heriskop?
Heriskop je strokovno glasilo večdisciplinarne raziskovalne skupine Dediščina na obrobjih, ki ponuja videnje dediščine onkraj neposrednega vidnega polja, izza vogalov in prek ovir. Prinaša premisleke in gradiva o dediščini in dediščinjenju, to je o procesih in praksah odbiranja in vrednotenja preteklosti za umerjanje sedanjosti in bodočnosti. V žarišču opazovanja sta tvorjenje dediščine in performativna moč dediščine na obrobjih – v manjšinskih, odročnih, jezikovnih, migrantskih, poklicnih in drugače marginaliziranih okoljih, pri čemer nas zanimajo okoliščine in pogoji, ki spodbujajo in omogočajo, da je nekaj prepoznano kot dediščina. Poleg opazovanja dediščine, prepoznane s strani pooblaščenih dediščinskih ustanov, se sprašujemo o dediščinski diglosiji in možnostih nedisciplinirane dediščine. Pri tem pogled ni usmerjen v vprašanje, kaj je dediščina, temveč v to, kaj dediščina počne. Tovrstno razgaljanje procesov tvorjenja dediščine nima cilja, marveč le smer – izrisovanje zemljevidov in osvetljevanje gradientov dediščinskih labirintov.
več o nasVas tematika zanima?
Prijavite se na naše spletne novice in bodite obveščeni o novih objavah
