Liminal Landscapes: Notes from a Walking Seminar in the Florence-Prateese Plain

Early May 2023. I’m with a group of researchers from the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and…

Selektivna dediščina in političnost libijskih učbenikov za zgodovino

Geopolitične in ekonomske spremembe se v Libiji odražajo tudi v boju za zgodovinski narativ v učbenikih. Avtor v prispevku sledi…

Dediščina v gibanju

Razmislek o dediščinjenju hrane med afganistanskimi begunci v Albaniji ter njihovimi »gostitelji« »Eva, vprašaj ljudi, zakaj sploh hodijo v gostilne…

Proti-arhiv: Razmišljanja o (ne)možnosti migrantske dediščine

Besedilo, ki je v celoti dostopno na Heriskopu v angleščini, razmišlja o ideji proti-arhiva kot orodju odmika od struktur moči….

Mediteranska dieta: med zdravjem, dediščino in trajnostjo

Hrana in načini prehranjevanja so, kot so ugotovili številni avtorji in avtorice (gl. npr. Brulotte in Di Giovine 2014; Ledinek…

Ribe in dediščina – primer ciplja in gojenega brancina v severovzhodnem Jadranu

Riba ni zgolj primerek morskega vretenčarja, ki za velik del človeštva predstavlja ključen prehrambni vir. Lahko je tudi pokazatelj, kako…

Mohant, trnič in tolminc: Dediščina planinskega sirarstva?

En divji mož se ga je napil, tako da so ga lahko zvezali. Prosil jih je, naj ga spustijo, in…

Narečno izrazje za koruzo in z njo povezana opravila

Koruza pride v naše kraje Koruza je vrsta žita, ena od poljščin, ki so jo pripeljali iz Amerike v Evropo, natančneje:…

Po sledeh jezikovne dediščine

Novembra 2015 se je v Registru nesnovne kulturne dediščine[1] pojavil vpis enote Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi,[2] s katerim…

Sečoveljske soline: dediščinjenje kulture ali narave?

Uvod Pokrajino Sečoveljskih solin smo preučili s pomočjo literature, filmov, video posnetkov, prostovoljnega dela in ob številnih obiskih in poglobljenem…

ŠTUDIJSKA
SOBA
preberi več
ZADNJE
NOVICE IN
NAJAVE
Razumeti mejo
preberi več ...

Kaj je Heriskop?

Heriskop je strokovno glasilo večdisciplinarne raziskovalne skupine Dediščina na obrobjih, ki ponuja videnje dediščine onkraj neposrednega vidnega polja, izza vogalov in prek ovir. Prinaša premisleke in gradiva o dediščini in dediščinjenju, to je o procesih in praksah odbiranja in vrednotenja preteklosti za umerjanje sedanjosti in bodočnosti. V žarišču opazovanja sta tvorjenje dediščine in performativna moč dediščine na obrobjih – v manjšinskih, odročnih, jezikovnih, migrantskih, poklicnih in drugače marginaliziranih okoljih, pri čemer nas zanimajo okoliščine in pogoji, ki spodbujajo in omogočajo, da je nekaj prepoznano kot dediščina. Poleg opazovanja dediščine, prepoznane s strani pooblaščenih dediščinskih ustanov, se sprašujemo o dediščinski diglosiji in možnostih nedisciplinirane dediščine. Pri tem pogled ni usmerjen v vprašanje, kaj je dediščina, temveč v to, kaj dediščina počne. Tovrstno razgaljanje procesov tvorjenja dediščine nima cilja, marveč le smer – izrisovanje zemljevidov in osvetljevanje gradientov dediščinskih labirintov.

več o nas

Vas tematika zanima?

Prijavite se na naše spletne novice in bodite obveščeni o novih objavah