dediščinjenje – Heriskop

Balkan Matters! Materialne kulture na Balkanu, 25-27 september 2025

Na konferenci v Marseillu, ki se je osredinjala predvsem na materialno kulturo Balkana, ni manjkalo dediščinskih tematik. Izpostavimo lahko na primer tematski sklop Muzeji na Balkanu od devetdesetih let naprej: Nevidno, tiho in izgubljeno, kjer so raziskovalke izpostavile muzejske reprezentacije nasilnih konfliktov, ki z odsotnostjo oziroma površno tematizacijo mirovnih prizadevanj naturalizirajo nasilje kot neizogiben izid…
Read more

Eva Fekonja 20. 10. 2025 0

Raziskovanje balkanske glasbe v Seattlu

»Nihče več ne verjame, da so Združene države Amerike veliki talilni lonec. Etničnost je ključna beseda. Zdaj vemo, da nismo vsi eno, da naši različni izvori in ozadja vztrajajo kljub najboljšim prizadevanjem izobraževalcev …« S temi besedami je S. Dillon Ripley, predsednik Smithsonovskega centra za folkloro in kulturno dediščino, pozdravil množico, ki se je leta…
Read more

Eva Fekonja 21. 07. 2025 0

Muzej norosti: Zapiski z zadnje postaje

Trate so podeželski kraj na severnem robu Slovenskih goric, ki leži tik ob slovensko-avstrijski meji. Čeprav se ponašajo s stoletji dolgo in razgibano zgodovino, so Trate zaradi meja, zgodovinske usode in še česa – morda veliko manj vidnega in dosti bolj naključnega – v 20. stoletju postale kraj na margini, z vsemi geografskimi in družbenimi…
Read more

Martina Bofulin 07. 05. 2025 0

Poletna šola Senzorne dediščine in občutljivi spomini na Balkanu

V Sofiji in Plovdivu je v prvem tednu julija 2024 potekala poletna šola Senszorne dediščine in občutljivi spomini na Balkanu, ki jo je organizirala Francoska šola v Atenah, v sodelovanju z Univerzo Sveti Kliment Ohridski v Sofiji ter Univerzo Paisii Hilendarski v Plovdivu. Program poletne šole je skušal raziskati alternativne pristope za raziskovanje dediščinjenja in…
Read more

Eva Fekonja 27. 09. 2024 0

Mediteranska dieta: med zdravjem, dediščino in trajnostjo

Hrana in načini prehranjevanja so, kot so ugotovili številni avtorji in avtorice (gl. npr. Brulotte in Di Giovine 2014; Ledinek Lozej in Šrimpf Vendramin 2020), pogosto dovzetni za dediščinjenje, in sicer predvsem zaradi povezovalne vloge hrane v skupnosti ter identifikacijskega in afektivnega potenciala. Prav zato sem svoje raziskovalno usposabljanje na Univerzi Ramon LLull v Barceloni…
Read more

Špela Ledinek Lozej 04. 03. 2024 0

Mohant, trnič in tolminc: Dediščina planinskega sirarstva?

En divji mož se ga je napil, tako da so ga lahko zvezali. Prosil jih je, naj ga spustijo, in da jim pove, kaj se lahko naredi iz mleka. Pokazal jim je, kako se sir dela, skuto in maslo. Potem so ga spustili. Ko so ga spustili, pa jim je dejal, da bi jim še…
Read more

Špela Ledinek Lozej 04. 08. 2023 0

Po sledeh jezikovne dediščine

Novembra 2015 se je v Registru nesnovne kulturne dediščine[1] pojavil vpis enote Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi,[2] s katerim so postali narečni govori v Sloveniji uradno prepoznani kot del nesnovne kulturne dediščine. Kasneje je sledilo še 6 sorodnih vpisov jezikovnih oz. narečnih enot, izmed katerih je bil v Register nazadnje sprejet soriški govor, in…
Read more

Marjeta Pisk 18. 07. 2023 0

Sečoveljske soline: dediščinjenje kulture ali narave?

Uvod Pokrajino Sečoveljskih solin smo preučili s pomočjo literature, filmov, video posnetkov, prostovoljnega dela in ob številnih obiskih in poglobljenem terenskem raziskovanju. V prispevku opozarjamo na neusklajenost med akterji oziroma upravljavci (nove) narave in kulture ter spodbujamo njihovo povezovanje. V primeru Sečoveljskih solin nastopata dva poglavitna akterja: Krajinski park Sečoveljske soline (koncesionar v obdobju 2001–2021…
Read more

Maja Topole 12. 05. 2023 0

Dediščinjenje avtorskih grafitov in street arta

V prispevku prikažem[1], v katerih primerih in na kakšne načine so (lahko) avtorski grafiti (konstruirani kot) kulturna dediščina. Najprej analiziram, kako v tujini in pri nas obravnavamo različne apolitične estetske grafite in street art, ko se pojavijo v javnem prostoru in na stavbah, ki so varovane kot kulturna dediščina. Med drugim pišem o 5Pointz v…
Read more

Martina Bofulin 15. 06. 2022 0

Dediščinjenje Trianonske pogodbe

Dvajseto stoletje je bilo stoletje razmaha dediščinskih organizacij, etiketiranja in označevanja “dediščin”, katalogiziranja ter uvrščanja na sezname in liste. V to razširjeno zanimanje za preteklost je bilo znotraj avtoriziranega dediščinskega diskurza uvrščeno tudi postavljanje spomenikov. Ti so v obliki kipov in spominskih obeležij kot izjemno pomemben vizualni medij prispevali k oblikovanju in poglabljanju različnih nacionalnih…
Read more

Marjeta Pisk 18. 09. 2020 0

Tag: dediščinjenje