V Sofiji in Plovdivu je v prvem tednu julija 2024 potekala poletna šola Senszorne dediščine in občutljivi spomini na Balkanu, ki jo je organizirala Francoska šola v Atenah, v sodelovanju z Univerzo Sveti Kliment Ohridski v Sofiji ter Univerzo Paisii Hilendarski v Plovdivu. Program poletne šole je skušal raziskati alternativne pristope za raziskovanje dediščinjenja in…
Read more
Hrana in načini prehranjevanja so, kot so ugotovili številni avtorji in avtorice (gl. npr. Brulotte in Di Giovine 2014; Ledinek Lozej in Šrimpf Vendramin 2020), pogosto dovzetni za dediščinjenje, in sicer predvsem zaradi povezovalne vloge hrane v skupnosti ter identifikacijskega in afektivnega potenciala. Prav zato sem svoje raziskovalno usposabljanje na Univerzi Ramon LLull v Barceloni…
Read more
En divji mož se ga je napil, tako da so ga lahko zvezali. Prosil jih je, naj ga spustijo, in da jim pove, kaj se lahko naredi iz mleka. Pokazal jim je, kako se sir dela, skuto in maslo. Potem so ga spustili. Ko so ga spustili, pa jim je dejal, da bi jim še…
Read more
Novembra 2015 se je v Registru nesnovne kulturne dediščine[1] pojavil vpis enote Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi,[2] s katerim so postali narečni govori v Sloveniji uradno prepoznani kot del nesnovne kulturne dediščine. Kasneje je sledilo še 6 sorodnih vpisov jezikovnih oz. narečnih enot, izmed katerih je bil v Register nazadnje sprejet soriški govor, in…
Read more
Uvod Pokrajino Sečoveljskih solin smo preučili s pomočjo literature, filmov, video posnetkov, prostovoljnega dela in ob številnih obiskih in poglobljenem terenskem raziskovanju. V prispevku opozarjamo na neusklajenost med akterji oziroma upravljavci (nove) narave in kulture ter spodbujamo njihovo povezovanje. V primeru Sečoveljskih solin nastopata dva poglavitna akterja: Krajinski park Sečoveljske soline (koncesionar v obdobju 2001–2021…
Read more
V prispevku prikažem[1], v katerih primerih in na kakšne načine so (lahko) avtorski grafiti (konstruirani kot) kulturna dediščina. Najprej analiziram, kako v tujini in pri nas obravnavamo različne apolitične estetske grafite in street art, ko se pojavijo v javnem prostoru in na stavbah, ki so varovane kot kulturna dediščina. Med drugim pišem o 5Pointz v…
Read more
Dvajseto stoletje je bilo stoletje razmaha dediščinskih organizacij, etiketiranja in označevanja “dediščin”, katalogiziranja ter uvrščanja na sezname in liste. V to razširjeno zanimanje za preteklost je bilo znotraj avtoriziranega dediščinskega diskurza uvrščeno tudi postavljanje spomenikov. Ti so v obliki kipov in spominskih obeležij kot izjemno pomemben vizualni medij prispevali k oblikovanju in poglabljanju različnih nacionalnih…
Read more
Ko sva septembrskega večera leta 1994 v Škofijah srečali gospo Tonino Vidali, ki je v medvojnem času hodila v osrednjo Istro po jajca, in skoraj pred dvajsetimi leti posneli prvi intervju na temo ženskih delovnih migracij v Istri, sva ob odhodu v dar dobili kopijo zgodbe z naslovom Šavrinka Nina. Pripoved o Šavrinki je avtor…
Read more
