Avtor Leone Contini, umetnik in antropolog, opisuje svojo izkušnjo hodinarja z raziskovalci programske skupine Dediščina na obrobju, ki so spomladi 2024 raziskovali migrantske prostore toskanske pokrajine. Razmišlja o tem, kako krajino vedno oblikujejo ljudje, ki tam živijo, kar lahko privede do novih elementov kot so npr. kitajske vrste buč in drugih vrtnin, in se sprašuje…
Read more
Člani programske skupine Dediščina na obrobjih smo med 22. in 24. oktobrom 2024 spoznavali območje Vipavskega gričevja oz. del Zgornje Vipavske doline, natančneje – naselja: Podbreg, Podnanos, Podraga, Goče, Erzelj, Slap pri Vipavi, Planina nad Ajdovščino, Šmarje, Vrtovče, Tevče in Dolenje, Lože, Manče, Kodreti, Dolanci, Spodnja Branica, Branik, Preserje in Vipavski Križ. To je bil…
Read more
7-9 maja 2024 smo v okviru projekta Biografije istrskih poti, kjer je vključenih tudi več sodelavcev programa Dediščina na obrobjih, organizirali infrastrukturni hodinar, kjer smo prehodili in prevozili določene dele gradbišča Drugega tira, obiskali smo Rižarno in staro pristanišče v Trst, se sprehodili skozi Koper in obiskali Luko Koper. Hodinar je del projektnega delovnega svežnja…
Read more
12-15 septembra 2023 smo v okviru projekta Biografije istrskih poti, kjer je vključenih tudi več sodelavcev programa Dediščina na obrobjih, prehodili del severnega odseka balkanske migrantske poti, ki poteka preko istrskega polotoka, sem imela vseskozi občutek, da hodim po staro-novih poteh, ki prečijo staro-nove meje. Nobena pot ali meja ni povsem sovpadala, a območje je…
Read more
Med 30. marcem in 1. aprilom 2023 je v okviru projekta Biografije istrskih poti: hoja in pisanje kot metodi raziskovanja obmejnih prostorov (ARRS, J6-4611), v Istri, v dolini Dragonje in Rižane potekal tridnevni mednarodni hodinar. Udeležilo se ga je dvanajst udeležencev. Desetim udeležencem iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) – Nataši…
Read more
Sredi septembra sem se kot nova članica programske skupine Dediščina na obrobjih prvič udeležila t. i. hodinarja (pohodnega seminarja oz. raziskovalnega pohoda), ki smo ga tokrat postavili na skrajni zahodni rob slovenskega življa: v Beneško Slovenijo. Namen dvodnevnega pohoda je bil, da se člani skupine čim bolje seznanimo z dediščino in dediščinjenjem na tem območju,…
Read more
Kako in zakaj dediščiniti v mladem mestu? Kolikšna je časovna distanca, ki je potrebna, da se kritično ovrednoti začetke in razvoj novega mesta? Ta vprašanja so se odpirala, ko smo se ob silhueti kromberškega gradu in cerkve svete Trojice skozi industrijsko cono, mimo nekdanjih velikih tovarn, ponosa Nove Gorice, zapeljali na Kidričevo cesto. Na slavno…
Read more
Jesenska pokrajina, napolnjena z odpadajočim listjem. Prostrano gričevje Goričkega, ki se neopazno preliva v Porabje. Prvi dan našega četrtega hodinarja, raziskovalnega pohoda po Goričkem in Porabju, smo začeli ob slovensko-avstrijskem-madžarskem tromejniku in opazovali, kako iste zgodovinske dogodke lahko različno označujemo in pojmujemo. V luči razumevanja dediščinjenja kot pogleda v preteklost za potrebe prihodnosti ne preseneča,…
Read more
Za tretji hodinar programske skupine »Dediščina na obrobjih« smo si izbrali Trst, mesto, ki ga je New York Times nekoč primerjal z modernističnim romanom – kompleksnim, slojevitim in izmuzljivim. V mesto smo 4. junija 2021 vstopili skozi kraško zaledje; jutranja kava na Opčinah, sončni dopoldanski postanek v Gropadi in Katinari in potem spust po ostrih…
Read more
Hoja se zdi tako banalna, samoumevna in obče človeška aktivnost, da ji največkrat ne pripisujemo velike pozornosti.[1] Hodimo, da nekam pridemo. In vendar se med tu in tam ulovijo misli, čustva in fizični občutki, ki (lahko) vodijo v svojevrstno razumevanje sveta, tiste vrste raz-umevanje, ki pride blizu, četudi gre daleč ali vsaj vstran. Za enega…
Read more
