Ko se neka kulturna praksa začne interpretirati kot dediščina v najširšem pomenu besede, torej ko se prepozna kot vredna usmerjenih naporov, da se jo ohrani zanamcem, se s tem vzpostavi podlaga za njeno varovanje (Hafstein 2018 : 128). Od vseh začetkov usmerjenega zanimanja zanje je bil ljudskim pesmim kot nesnovnemu produktu petja med najširšimi družbenimi…
Read more
Zadnja številka Etnologa (2021) je posvečena sodobnim raziskovalnim metodam in izzivom v etnologiji in antropologiji. Medtem ko so se Dan Podjed, Rajko Muršič in Mateja Habinc posvetili spremembam etnografije v času pandemije covid-19, pa sva Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek Lozej sveže razmislili o povezovanju hoje in raziskovanja. V članku z naslovom Hodim, pišem,…
Read more
Prva številka 50. letnika Traditiones, zbornika Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je posvečena dediščinskim perspektivam in praksam. Vsebino številke so narekovale topike konference Meje in razmejitve dediščine in v dediščini, ki naj bi se zgodila aprila 2020 in pri kateri naj bi poleg Inštituta za slovensko narodopisje sodelovali še Delovna skupina…
Read more
Jesenska pokrajina, napolnjena z odpadajočim listjem. Prostrano gričevje Goričkega, ki se neopazno preliva v Porabje. Prvi dan našega četrtega hodinarja, raziskovalnega pohoda po Goričkem in Porabju, smo začeli ob slovensko-avstrijskem-madžarskem tromejniku in opazovali, kako iste zgodovinske dogodke lahko različno označujemo in pojmujemo. V luči razumevanja dediščinjenja kot pogleda v preteklost za potrebe prihodnosti ne preseneča,…
Read more
Eden izmed pomembnih uvidov kritičnih dediščinskih študij je razumevanje dediščine kot vedno znova oporekane. Vsak dogodek, vsaka »preteklost«, še tako daljna, nima zgolj ene interpretacije, ene »zgodbe«, temveč mnoštvo alternativnih razlag. Poleg skupine, ki si neko dediščino lasti, obstaja namreč tudi druga skupina, ki se ob tem počuti razlaščena (Ashworth, Hartmann 2005). To je najbolj…
Read more
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je 3. 12. 2021 gostil 2. Slovensko folkloristično konferenco, posvečeno aktualnim raziskavam v slovenski folkloristiki. Uvodnemu predavanju akademikinje ddr. Marija Stanonik o strokovnosti in etiki pri predelavah in objavah folklornega gradiva so sledile predstavitve najnovejših raziskav na širokem diapazonu folkloristike: od slovstvene, pesemske, plesne in…
Read more
6. oktobra 2021 je bil v prostorih bodočega knjižnega središča v Novi Gorici pogovor z Brankom Marušičem, avtorjem monografije Izza spominov: O dogodkih in ljudeh, ki sveže prepleta zasebne spomine in javne dogodke v gradnik solkanske, (novo)goriške in širše primorske preteklosti.Pogovor z goriškim eruditom je vodil Oto Luthar, direktor ZRC SAZU. Na dopoldanski novinarski konferenci…
Read more
V sklopu gostovanj tujih raziskovalcev na ZRC SAZU v okviru programske skupine »Dediščina na obrobjih«, je bilo dne 22. septembra 2021 izvedeno predavanje dr. Karmen Turčinov iz Sveučilišta v Zadru na temo maritimnih romanj v Kornatih z naslovom »Maritimno hodočašće Gospi o’ Tarca«.
Virtualna razstava »Obalne spremembe« je rezultat triletnega mednarodnega raziskovalnega projekta, financiranega s strani EQUIP programa, finančne platforma za evropsko-indijske projekte, ki jo v Sloveniji koordinira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Projekt, tako kot tudi razstava, obravnava obalne spremembe in vpliv sprememb na prebivalce obalnih območij, predvsem ribiče, in sicer skozi sintezo perspektiv iz…
Read more
V torek, 14. 9., je v Atriju ZRC SAZU potekala uradna predstavitev novega slovenskega jezikovnega portala za mlade, ki nosi ime Franček. Portal so v okviru projekta Spletni portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika (2017–2021), ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropski socialni sklad, pripravili sodelavci Inštitut za slovenski…
Read more
