Zadnja, tretja številka 49. letnika revije Traditiones, Zbornika Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je izšla na silvestrovo, na predvečer leta 2021. Leto, v katerem bo Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija, uvajamo tako s tematskim sklopom Dediščinjenje prehrane med Alpami in Jadranom. Razdelek, ki sta ga uredili Špela Ledinek Lozej in…
Read more
Konec prejšnjega tedna nas je neizmerno razveselila novica, da bo leta 2025 naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) nosila Nova Gorica! Evropska prestolnica kulture, dnevi evropske dediščine, znak evropske dediščine so gradniki evropske dediščine. Skupna evropska dediščina pa je orodje evropske integracije (Delanty 2017; Clopot 2020). Prevpraševanje evropske dimenzije izpostavlja tudi besedilo kandidature: »Kje si Evropa?…
Read more
Letošnji Dnevi etnografskega filma, posvečeni vidikom vizualne etnografije v Sloveniji, so potekali med 9. in 15. novembrom na spletni platformi. Ogledali smo si lahko 12 filmskih enot in 12 videoreferatov. Na dogodku je bil predstavljen tudi film Mleko, kafe in sir Špele Ledinek Lozej, ki je nastal v okviru dokumentacije alpske dediščine prehrane.
Fanni Beck iz Central European University v Budimpešti in Pál Nyiri iz Free University v Amsterdamu sta 16. oktobra 2020 organizirala tematsko delavnico o spreminjajočih etničnih odnosih med kitajskimi migranti in drugimi razločenimi skupinami v Evropi z naslovom Kitajci med drugimi v Evropi: Etnični odnosi znotraj sreminjajočih migracijskih gibanj, geopolitike in pandemije. Delavnica je del projekta…
Read more
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je 1. in 2. 10. 2020 gostil mednarodno znanstveno konferenco Večjezičnost v folklori/Multilinguality in folklore, ki je zaradi trenutnih razmer potekala sočasno v Prešernovi dvorani SAZU in na spletu. Program je bil razdeljen na tri prepletene tematske sklope. V prvem, posvečenem osvetljevanju medjezikovnih prepletanj in jezikovnim robovom, dialogom in nenacionalnim diskurzom…
Read more
Člani programske skupine Dediščina na obrobjih smo se 8. in 9. septembra 2020 odpravili na hodinar v avstrijsko obmejno deželo, Južno Koroško. Posebnost in usodnost njenega geografskega položaja nam je približal domačin in vsestranski kulturni delavec, Zdravko Haderlap. Svojo hribovsko Winklovo domačijo (830 m) v dolini Lepene, vzhodno od Železne Kaple, je oblikoval kot kulturno-izobraževalni…
Read more
Zdi se, da jezikovni stik vedno povzroča spremembe. Zgodovina ne beleži primerov jezikovnih skupnosti, ki bi se stikale, še manj prepletale, pa stik ne bi vplival na njihove jezike Hickey 2010: 7 Tersko narečje, najzahodnejše narečje slovenščine, se uvršča med narečja primorske narečne skupine. Govori se v dolinah reke Ter in njenih pritokov v zahodnem…
Read more
Dvajseto stoletje je bilo stoletje razmaha dediščinskih organizacij, etiketiranja in označevanja “dediščin”, katalogiziranja ter uvrščanja na sezname in liste. V to razširjeno zanimanje za preteklost je bilo znotraj avtoriziranega dediščinskega diskurza uvrščeno tudi postavljanje spomenikov. Ti so v obliki kipov in spominskih obeležij kot izjemno pomemben vizualni medij prispevali k oblikovanju in poglabljanju različnih nacionalnih…
Read more
Kmetijske terase so med najbolj prepoznavnimi pokrajinskimi prvinami, ki jih je človek oblikoval postopno, ko se je prilagajal naravnim razmeram in izboljševal svoje možnosti za preživetje. S terasiranjem si je lajšal pridelavo, omogočil njeno intenziviranje, zmanjšal vodno in vetrno erozijo, povečal in zadržal talno vlažnost, hkrati pa si pridobival lastnino. Terasirane pokrajine so se uporabljale…
Read more
Med 26. in 30. avgustom 2020 je – namesto na Univerzi v Londonu – na virtualni konferenčni platformi potekala peta bienalna konferenca Združenja za kritično preučevanje dediščine (Association of Critical Heritage Studies, ACHS). Osrednja tema konference, ki jo je mdr. navdihnil projekt Heritage Futures (Prihodnosti dediščine), je bila posvečena prihodnostim. Udeleženci smo bili nagovorjeni, da…
Read more
