Člani programske skupine Dediščina na obrobjih smo se 8. in 9. septembra 2020 odpravili na hodinar v avstrijsko obmejno deželo, Južno Koroško. Posebnost in usodnost njenega geografskega položaja nam je približal domačin in vsestranski kulturni delavec, Zdravko Haderlap. Svojo hribovsko Winklovo domačijo (830 m) v dolini Lepene, vzhodno od Železne Kaple, je oblikoval kot kulturno-izobraževalni…
Read more
Zdi se, da jezikovni stik vedno povzroča spremembe. Zgodovina ne beleži primerov jezikovnih skupnosti, ki bi se stikale, še manj prepletale, pa stik ne bi vplival na njihove jezike Hickey 2010: 7 Tersko narečje, najzahodnejše narečje slovenščine, se uvršča med narečja primorske narečne skupine. Govori se v dolinah reke Ter in njenih pritokov v zahodnem…
Read more
Dvajseto stoletje je bilo stoletje razmaha dediščinskih organizacij, etiketiranja in označevanja “dediščin”, katalogiziranja ter uvrščanja na sezname in liste. V to razširjeno zanimanje za preteklost je bilo znotraj avtoriziranega dediščinskega diskurza uvrščeno tudi postavljanje spomenikov. Ti so v obliki kipov in spominskih obeležij kot izjemno pomemben vizualni medij prispevali k oblikovanju in poglabljanju različnih nacionalnih…
Read more
Kmetijske terase so med najbolj prepoznavnimi pokrajinskimi prvinami, ki jih je človek oblikoval postopno, ko se je prilagajal naravnim razmeram in izboljševal svoje možnosti za preživetje. S terasiranjem si je lajšal pridelavo, omogočil njeno intenziviranje, zmanjšal vodno in vetrno erozijo, povečal in zadržal talno vlažnost, hkrati pa si pridobival lastnino. Terasirane pokrajine so se uporabljale…
Read more
Med 26. in 30. avgustom 2020 je – namesto na Univerzi v Londonu – na virtualni konferenčni platformi potekala peta bienalna konferenca Združenja za kritično preučevanje dediščine (Association of Critical Heritage Studies, ACHS). Osrednja tema konference, ki jo je mdr. navdihnil projekt Heritage Futures (Prihodnosti dediščine), je bila posvečena prihodnostim. Udeleženci smo bili nagovorjeni, da…
Read more
Leto 2020 lahko v več ozirih štejemo za prelomno, saj so na vrhuncu pandemije covid-19 svet dodobra pretresli še nemiri, usmerjeni proti rasizmu, znani po sloganu “Življenja temnopoltih štejejo” (Black Lives Matter, BLM). Če je bil umor Georgea Floyda v ZDA povod nemirov, imajo vzroki današnje situacije korenine v mnogoterih “grehih preteklosti”, kot je zapisal…
Read more
Ko sva septembrskega večera leta 1994 v Škofijah srečali gospo Tonino Vidali, ki je v medvojnem času hodila v osrednjo Istro po jajca, in skoraj pred dvajsetimi leti posneli prvi intervju na temo ženskih delovnih migracij v Istri, sva ob odhodu v dar dobili kopijo zgodbe z naslovom Šavrinka Nina. Pripoved o Šavrinki je avtor…
Read more
Pri Založbi ZRC je izšla knjiga z naslovom Zgodbe iz konzerve. Zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Oblikovno in vsebinsko sveža, čeprav z močnim ribjim vonjem prepojena publikacija je nastala v okviru več mednarodnih in domačih projektov in programov, med njimi tudi programske skupine Dediščina na obrobjih. Knjigo so uredili dr. Iva Kosmos,…
Read more
13. 9. 2020 so se Branko Marušič, Nevenka Troha, Jernej Šček, Luka Lisjak Gabrijelčič in Kaja Širok v okviru festivala Mesto knjige, ki ga v Novi Gorici že peto leto organizira Društvo humanistov Goriške in je bil letos posvečen obrobjem, pogovarjali o meji, odgovornosti zgodovinopisja in zgodovinarjev. Branko Marušič je bil skupaj s kolegico Nevenko…
Read more
Janoš Ježovnik je prejemnik nagrade Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki jo je prejel za svoje doktorsko delo Notranja glasovna in naglasna členjenost terskega narečja slovenščina. Nagrado za najboljše magistrsko delo je prejela Nastja Slavec, od jeseni tega leta zaposlena kot mlada raziskovalka na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, za magistrsko nalogo z naslovom…
Read more
