Kako in zakaj dediščiniti v mladem mestu? Kolikšna je časovna distanca, ki je potrebna, da se kritično ovrednoti začetke in razvoj novega mesta? Ta vprašanja so se odpirala, ko smo se ob silhueti kromberškega gradu in cerkve svete Trojice skozi industrijsko cono, mimo nekdanjih velikih tovarn, ponosa Nove Gorice, zapeljali na Kidričevo cesto. Na slavno…
Read more
V prispevku prikažem[1], v katerih primerih in na kakšne načine so (lahko) avtorski grafiti (konstruirani kot) kulturna dediščina. Najprej analiziram, kako v tujini in pri nas obravnavamo različne apolitične estetske grafite in street art, ko se pojavijo v javnem prostoru in na stavbah, ki so varovane kot kulturna dediščina. Med drugim pišem o 5Pointz v…
Read more
Martina Bofulin, članica programske skupine Dediščina na obrobjih, je 18. maja izvedla nastopno predavanje za izvolitev v naziv docentke na področju antropologije na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Predstavila je predavanje “STRAUSS OB REKI OU: IZSELJEVANJE IN LOKALNI RAZVOJ NA VZHODU KITAJSKE” pred komisijo v sestavi izr. prof. dr Duške Kneževič Hočevar, višje znastvene sodelavke, doc. dr.…
Read more
ISIM ZRC SAZU je bil eden od soorganizatorjev mednarodne konference »Prostori in lokacije migracij«, ki se je odvila na univerzi na Dunaju med 12. in 13. majem 2022. Prvi del trodelne konference je bil namenjen premisleku o zdravorazumskih konceptih, ki so pogosto v jedru migracijskih raziskav in pretresanju učinkov znanstvene produkcije v sami konstrukciji »migracij«,…
Read more
V spomin na 90. obletnico rojstva dr. Toneta Cevca bo med 31. majem in 16. junijem 2022 v Atriju ZRC SAZU fotografska razstava o ukovških planinah. Dr. Tone Cevc (1932–2007), etnolog in od leta 1971 raziskovalec v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU je leta 1979 je povabil fotografa Franceta Steleta k projektu Arhitekturno izročilo…
Read more
Mednarodni simpozij, ki sta ga med 5. in 7. majem 2022 organizirala Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se je dotaknil perečih problematik okoljskih sprememb v družboslovni in humanistični perspektivi. Simpozij, ki ga je odprla dr. Nataša Gregorič Bon, je naslavljal…
Read more
Doktrina kritičnih dediščinskih študij temelji na podmeni, da kulturna dediščina sama po sebi ne obstaja, obstaja pa hegemonski, pooblaščeni diskurz o njej. Ta »vzpostavlja in legitimira, kaj dediščina je, ter določa, kdo lahko govori v njenem imenu, o njeni naravi in pomenu« (Smith 2006: 29). Družbeni procesi dediščinjenja niso spontani. Konsenz glede nabora »podedovanih« dobrin…
Read more
Martina Bofulin je 2. marca gostovala na Univerzi v Teksasu v mestu Austin v ZDA, kjer je predavala študentom in članom tamkajšnjega Centra za Vzhodno Evropo, Rusijo in Evrazijo. Predavanje se je osredotočilo na zadnja tri desetletja priseljevanja iz LR Kitajske v Slovenijo in na spremembe slovenskega priseljenskega režima. Predavanje je organizirala prof. Amy Liu…
Read more
Ko se neka kulturna praksa začne interpretirati kot dediščina v najširšem pomenu besede, torej ko se prepozna kot vredna usmerjenih naporov, da se jo ohrani zanamcem, se s tem vzpostavi podlaga za njeno varovanje (Hafstein 2018 : 128). Od vseh začetkov usmerjenega zanimanja zanje je bil ljudskim pesmim kot nesnovnemu produktu petja med najširšimi družbenimi…
Read more
Zadnja številka Etnologa (2021) je posvečena sodobnim raziskovalnim metodam in izzivom v etnologiji in antropologiji. Medtem ko so se Dan Podjed, Rajko Muršič in Mateja Habinc posvetili spremembam etnografije v času pandemije covid-19, pa sva Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek Lozej sveže razmislili o povezovanju hoje in raziskovanja. V članku z naslovom Hodim, pišem,…
Read more
