ISIM ZRC SAZU je bil eden od soorganizatorjev mednarodne konference »Prostori in lokacije migracij«, ki se je odvila na univerzi na Dunaju med 12. in 13. majem 2022. Prvi del trodelne konference je bil namenjen premisleku o zdravorazumskih konceptih, ki so pogosto v jedru migracijskih raziskav in pretresanju učinkov znanstvene produkcije v sami konstrukciji »migracij«,…
Read more
V spomin na 90. obletnico rojstva dr. Toneta Cevca bo med 31. majem in 16. junijem 2022 v Atriju ZRC SAZU fotografska razstava o ukovških planinah. Dr. Tone Cevc (1932–2007), etnolog in od leta 1971 raziskovalec v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU je leta 1979 je povabil fotografa Franceta Steleta k projektu Arhitekturno izročilo…
Read more
Mednarodni simpozij, ki sta ga med 5. in 7. majem 2022 organizirala Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se je dotaknil perečih problematik okoljskih sprememb v družboslovni in humanistični perspektivi. Simpozij, ki ga je odprla dr. Nataša Gregorič Bon, je naslavljal…
Read more
Doktrina kritičnih dediščinskih študij temelji na podmeni, da kulturna dediščina sama po sebi ne obstaja, obstaja pa hegemonski, pooblaščeni diskurz o njej. Ta »vzpostavlja in legitimira, kaj dediščina je, ter določa, kdo lahko govori v njenem imenu, o njeni naravi in pomenu« (Smith 2006: 29). Družbeni procesi dediščinjenja niso spontani. Konsenz glede nabora »podedovanih« dobrin…
Read more
Martina Bofulin je 2. marca gostovala na Univerzi v Teksasu v mestu Austin v ZDA, kjer je predavala študentom in članom tamkajšnjega Centra za Vzhodno Evropo, Rusijo in Evrazijo. Predavanje se je osredotočilo na zadnja tri desetletja priseljevanja iz LR Kitajske v Slovenijo in na spremembe slovenskega priseljenskega režima. Predavanje je organizirala prof. Amy Liu…
Read more
Ko se neka kulturna praksa začne interpretirati kot dediščina v najširšem pomenu besede, torej ko se prepozna kot vredna usmerjenih naporov, da se jo ohrani zanamcem, se s tem vzpostavi podlaga za njeno varovanje (Hafstein 2018 : 128). Od vseh začetkov usmerjenega zanimanja zanje je bil ljudskim pesmim kot nesnovnemu produktu petja med najširšimi družbenimi…
Read more
Zadnja številka Etnologa (2021) je posvečena sodobnim raziskovalnim metodam in izzivom v etnologiji in antropologiji. Medtem ko so se Dan Podjed, Rajko Muršič in Mateja Habinc posvetili spremembam etnografije v času pandemije covid-19, pa sva Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek Lozej sveže razmislili o povezovanju hoje in raziskovanja. V članku z naslovom Hodim, pišem,…
Read more
Prva številka 50. letnika Traditiones, zbornika Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je posvečena dediščinskim perspektivam in praksam. Vsebino številke so narekovale topike konference Meje in razmejitve dediščine in v dediščini, ki naj bi se zgodila aprila 2020 in pri kateri naj bi poleg Inštituta za slovensko narodopisje sodelovali še Delovna skupina…
Read more
Jesenska pokrajina, napolnjena z odpadajočim listjem. Prostrano gričevje Goričkega, ki se neopazno preliva v Porabje. Prvi dan našega četrtega hodinarja, raziskovalnega pohoda po Goričkem in Porabju, smo začeli ob slovensko-avstrijskem-madžarskem tromejniku in opazovali, kako iste zgodovinske dogodke lahko različno označujemo in pojmujemo. V luči razumevanja dediščinjenja kot pogleda v preteklost za potrebe prihodnosti ne preseneča,…
Read more
Eden izmed pomembnih uvidov kritičnih dediščinskih študij je razumevanje dediščine kot vedno znova oporekane. Vsak dogodek, vsaka »preteklost«, še tako daljna, nima zgolj ene interpretacije, ene »zgodbe«, temveč mnoštvo alternativnih razlag. Poleg skupine, ki si neko dediščino lasti, obstaja namreč tudi druga skupina, ki se ob tem počuti razlaščena (Ashworth, Hartmann 2005). To je najbolj…
Read more
